In upanje ti vedno v srcu bije,
naprej do ciljev tu in čez pomaga.
Verjeti upaj si, da pride zmaga,
Advent doda še rajske simfonije.
Razum ti dan, skrivnosti naj odkrije,
ustvarja svet, kjer vsa življenja draga
jasnino dneva zro in preko praga
edinost vsem ljudem v globine vlije.
Privro od tam na plan naj žlahtni zveni,
odstre se jutru slednja še tančica,
vrstijo v svet se upi prebujeni.
Svetlika na obzorju še danica,
obstane v času le utrinek eni,
da le ljubezen prava je resnica.
LUDVIK ILOVAR Z EKIPO
VSI KDAJ POTREBUJEMO SPODBUDO ZA NOV ZAČETEK
Ne glede na zahtevne čase, v katerih živimo, lahko v duhu Božiča podarimo upanje tistim, ki imajo najmanj, so ostali brez zaposlitve in moči, da začnejo znova. Ker poznamo dobro delo socialnih delavcev, terapevtov in učiteljev novomeške Karitas, želimo, da se pomoč, ki jo skrbno namenjajo osebnemu spremljanju najbolj nemočnih, nadaljuje.
Vabimo vas, da se nam pridružite in tudi vi darujete svoja »Dva novčiča«, čeprav se to morda ne sliši veliko, a kot spodbudna gesta sta vredna veliko več. Skupaj pa lahko ustvarimo zakladnico, iz katere bo zraslo veliko dobrega.
Vesel Božič in srečno Novo leto
Merry Christmas and happy New Year
Ćestit Božić i sredtnu Novu godinu
Fröliche Weihnachten und ein gutes neues Jahr
Jadralec veter v svoja jadra vabi
enak je njemu ta, ki čas spoštuje,
zaveda se, da z njim povsod potuje,
ustavi se, ko Večnost njega rabi.
Sopotnik čas te nikdar ne pozabi,
ti vedno kakšno novo pot tlakuje,
edino taki čevelj ti obuje,
boš z njim odtis dal dobri ali slabi.
Enkrat pa, ko potihne časa sila,
le dobra sled na svetu naj zasije,
jo On bo čuval, da bo obrodila.
Ujemi pravi čas, naj te oblije
bogastvo sreče, zdravje, radost mila
in upanje ti vedno v srcu bije.
Se sreča žareča nazaj zdaj ozira,
na dneve pretekle, vse drobne luči.
Vesele trenutke si v šopek nabira,
ki jutri na poti nam vir bo moči.
Se sreča žareča nazaj zdaj ozira,
je v srcih ljudi samo ona doma.
Po svetu potepa se, išče izvira,
z ljubeznijo v srcu mladičke ima.
Zato zdaj prijatelj, naj sreča potuje
na krilih dobrote, sočutja ljudi.
Nekdo je tam zunaj, pomoč potrebuje,
naj v lepše se jutro še on prebudi.
Začetek pred koncem v neskončnost beži –
na Zemlji, v vesolju se tega drži.
A v večnosti stvarstva drugače je vse,
brezčasno spletena ne ločita se.
Začetek modrosti od konca se uči –
iz nabranih izkušenj noči in luči.
Vse zmote popravil, vse dobro ohranil,
bo preden še sam se na konec postavil.
Vsak človek Življenju naj nekaj doda:
dobroto, ljubezen, iskrivost srca,
sočutje, pomoč njemu, ki vrnit ne zmore.
Ga sreča presije kot sonce od zore.